SolidarnOFFst, ne prekarnOFFst
Meddržavno sodišče v Haagu je zavrnilo zahtevo Nikaragve po naložitvi izrednih ukrepov Nemčiji zaradi dobave orožja Izraelu. Nikaragva nemškim oblastem očita, da s politično, finančno in vojaško podporo spodbujajo genocid, ki ga v Gazi izvaja Izrael. Nikaragva je zahtevala, naj sodišče ustavi nemško vojaško pomoč Izraelu in naj Nemčiji naloži obnovitev financiranja agencije Združenih narodov za palestinske begunce, znane kot UNRWA. Večina sodnikov meddržavnega sodišča je zahteve zavrnila, češ da okoliščine niso takšne, da bi lahko ugotovili, da Nemčija s podporo Izraelu krši konvencijo Združenih narodov o preprečevanju zločina genocida. Sodniki so se zadovoljili s tem, da nemška vlada licence za dobavo orožja Izraelu potrjuje vsako posebej ter s tem tudi preverja, ali obstaja tveganje, da bo izraelska vojska orožje uporabila za zločine. Poleg tega se na sodišču sklicujejo na to, da je Nemčija izvoz orožja v Izrael od lanskega oktobra zmanjšala. Če so oktobra veljale licence za izvoz v vrednosti skoraj 200 milijonov evrov, je letošnjega marca vrednost veljavnih orožarskih licenc znašala manj kot milijon evrov. Večina materiala, izvoženega v Izrael, pa po ugotovitvah sodišča tako ali tako sodi med drugo vojaško opremo, ne med orožje. Izraelu so od oktobra Nemci med drugim dobavili tri tisoč kosov prenosnega protitankovskega orožja, čeprav Palestinci tankov nimajo.Obnovitev sredstev za UNRWA, ki jih je zamrznila po praznih obtožbah Izraela, da so sodelavci agencije sodelovali v napadu 7. oktobra, je nemška vlada sicer že obljubila. Zahtevo Nemčije, naj tožbe Nikaragve sploh ne obravnava, pa je sodišče zavrnilo. Z obravnavo primera bo tako nadaljevalo, a vsebinskih odločitev ne sprejema čez noč.
Proizraelski protestniki so napadli propalestinske študentske protestnike, ki so zasedli kampus Univerze Kalifornije v Los Angelesu. Podrli so barikade, postavljene okoli šotorov. Vanje so metali pirotehnične izdelke in druge predmete. Protesti v podporo Palestini se nadaljujejo tudi na drugih univerzah v Združenih državah Amerike, mnoge skuša razgnati policija. Policija je proti študentom v Tampi na Floridi uporabila solzivec, na univerzi v Novi Mehiki pa je aretirala več protestnikov. Na Univerzi Brown v Rhode Islandu so protestniki začasno prekinili proteste, potem ko je vodstvo univerze pristalo na glasovanje o prenehanju sodelovanja z izraelskimi podjetji, ki sodelujejo pri genocidu v Gazi. Policija je vdrla tudi na območje kampusa Univerze Columbia v mestu New York in razgnala propalestinske protestnike ter jih več deset aretirala. Z oklepnim vozilom so zapeljali do stavbe Hamilton Hall, ki so jo študentje zasedli noč pred tem, vstopili vanjo in iz nje izgnali protestnike. Študentje so v ponedeljek ignorirali ultimat univerze, naj zapustijo kampus, vodstvo je začelo študentom izdajati tudi suspenze.
Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je zaradi notranjih oboroženih spopadov v petih obalnih provincah razglasil izredne razmere, ki bodo trajale 60 dni. Oblasti so v province že napotile dodatne policijske enote in pripadnike oboroženih sil, katerih naloga je izvajanje taktičnih bojnih operacij proti organiziranim tolpam. Noboa, ki je svoj mandat pričel novembra lani, se je zavezal k zajezitvi nasilja mamilarskih tolp v državi. Zaradi uporov članov kriminalnih združb v zaporih je Noboa januarja razglasil izredne razmere po vsej državi, a so te prenehale veljati v začetku aprila. Pred dobrim tednom je v Ekvadorju potekal referendum, na katerem so volivci večinsko podprli paleto varnostnih reform, ki povečujejo pristojnosti policije in vojske. Volivci so na referendumu zavrnili dva potaknjenca, in sicer uvedbo arbitražnega razreševanja investicijskih sporov ter protidelavsko reformo delavske zakonodaje.
Združeno kraljestvo je v okviru tako imenovanega prostovoljnega programa v Ruando poslalo osebo, ki je za azil zaprosila v Združenem kraljestvu. Gre za prvo osebo, ki so jo po zavrnitvi prošnje za azil poslali v Ruando. Prostovoljni program je ločen od vladnega programa prisilne deportacije, s katerim želi britanska vlada zmanjšati število prihodov čez Rokavski preliv. Prvemu prosilcu za azil, ki so ga britanske oblasti napotile v Ruando, so ponudile tudi dobrih 3500 evrov finančne pomoči. Vlada je sicer prejšnji teden sprejela zakon o varnosti Ruande, ki ji omogoča prisilno deportacijo prosilcev za azil v Ruando. Z izvajanjem deportacij bodo po trditvah notranjega ministrstva začeli julija.
Irska policija je začela podirati približno 200 šotorov na Mount Streetu v Dublinu, v katerih bivajo prosilci za azil. Prosilce za azil so, potem ko so podrli njihova začasna domovanja, z avtobusi prepeljali v zavetišča. Premier Simon Harris je dejal, da želijo s tem ljudem zagotoviti varnejše okolje in dostop do sanitarij, opozoril pa je tudi, da ne smejo dopustiti, da se ustvarjajo začasna barakarska naselja. Prosilci za azil so šotore na Mount Streetu okoli urada za mednarodno zaščito začeli postavljati pred približno letom dni. Na Irskem kapacitet za prosilce za azil ni dovolj, zato je vladna agencija, pristojna za njihovo nastanitev, začela deliti šotore. Mnogo ljudi na območje Irske vstopi preko odprte meje s Severno Irsko, ki je del Združenega kraljestva. Harris je zato zagrozil s sprejetjem zakonodaje, ki bo omogočala vrnitev oseb brez statusa v Združeno kraljestvo.
Pred poslanci srbskega parlamenta se predstavlja ministrska ekipa, ki jo je včeraj oznanil predsednik vladajoče Srbske napredne stranke in mandatar nove vlade Miloš Vučević. 31 ministrov in ministric prihaja iz vrst Srbske napredne stranke in socialistične stranke. Vodja socialistične stranke, ki se je pridružila vladni koaliciji, Ivica Dačić bo prevzel notranje ministrstvo. Na seznamu nove ministrske ekipe najbolj izstopata Aleksandar Vulin in Nenad Popović, proti katerima so Združene države Amerike lani uvedle sankcije. Vulina je Vučević predlagal za podpredsednika vlade, Popovića pa za ministra za pravosodje. Združene države so zoper Popovića, ki je v preteklosti opravljal funkcijo ministra brez listnice, in več njegovih podjetij novembra lani uvedle sankcije zaradi poneverbe in korupcije. Na seznam sankcioniranih so Združene države uvrstile tudi Vulina, nekdanjega šefa srbske obveščevalne agencije, in ga obtožile vpletenosti v meddržavni organizirani kriminal, nezakonito poslovanje z drogami in zlorabe položaje. Vučević, dosedanji obrambni minister, je zajeten del svojega monologa namenil vojski in se zavzel za uvedbo obveznega služenja vojaškega roka.
V prestolnici Gruzije Tbilisiju je policija pridržala več deset udeležencev protivladnega protesta, na katerem so protestniki zahtevali umik predloga zakona o tujih agentih. Protestniki so se zbrali pred gruzijskim parlamentom in blokirali glavno avenijo Rustaveli, policija pa jih je razgnala s solzivcem in vodnim topom. Policija je aretirala in pretepla vodjo opozicijske stranke Združeno narodno gibanje, Levana Habeišvilija. Protestniki nasprotujejo predlogu zakona, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila vladajoča stranka Gruzijske sanje. Vlada je podoben zakon o tujih agentih skušala sprejeti že marca lani, a je predlog zakona po množičnih protestih umaknila. Novi predlog zakona zahteva, da se organizacije, ki prejemajo sredstva iz tujine, registrirajo kot organizacije, ki sledijo interesom tuje sile, in ne kot agenti tujega vpliva, kot bi bilo po prvem predlogu. Protesti v Gruziji potekajo od sredine aprila, ko je parlament v prvi obravnavi zakon potrdil, nove proteste pa so napovedali tudi za današnji dan, ko poslanci nadaljujejo drugo branje predloga zakona.
Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo razpis za sofinanciranje vzdrževanja in obratovanja žičniških naprav v letošnji poletni sezoni. Za vlečnico lahko upravljavci naprav dobijo 20 tisoč evrov, za sedežnico s fiksnimi prižemkami 36 tisoč, za sedežnico z vklopljenimi prižemkami 63 tisoč, za krožno kabinsko žičnico, nihalno žičnico ali vzpenjačo pa 75 tisoč evrov. Za pridobitev sredstev morajo naprave obratovati javno in imeti veljavno dovoljenje za obratovanje za obdobje od 16. maja do 30. septembra. Prihodki od prodanih vozovnic ne smejo pokrivati stroškov obratovanja in vzdrževanja naprave.
Sretan prvi maj svima, koji slave! Tokrat za prvi maj ne bo le kresa na predvečer praznika ali proslave na Rožniku z zlajnanimi izjavami sindikalistov ter župana najlepšega mesta na svetu Zorana Jankovića. Če vas zamika še kaj drugega kot čevapi, pivo in rdeči nageljni, se ob 16. uri odpravite ne Kongresni trg, kjer bo potekal protestni shod pod geslom Prvi maj delavstvu nazaj! Protest organizirajo študentsko društvo Iskra, Sindikat Mladi Plus, sindikat Zasuk in Center za družbeno raziskovanje Cedra. Roko v pest, delavska zavest!
Foto: Tia
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj