O porazu zmagovalcev
Na bavarskih deželnih volitvah v Nemčiji je ponovno slavila Krščanska socialna unija ali CSU, ki je prejela 37,2 odstotka vseh glasov. To je dvajset odstotkov več od drugouvrščene stranke Zelenih, medtem ko so tretjeuvrščeni Svobodni volilci prejeli 11,6 odstotkov glasov. Kljub temu lahko pri CSU volitve štejejo za poraz, saj so šele tretjič v zgodovini ostali brez večine v parlamentu največje nemške dežele.
CSU sicer velja za bavarsko podružnico Krščanske demokratske unije ali CDU Angele Merkel, ki kot taka deluje le na ravni dežele. V primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami je stranki podpora padla za več kot deset odstotkov. Poleg CSU-ja so velike izgube utrpeli tudi v drugi koalicijski partnerici kanclerke Angele Merkel, in sicer v stranki SPD, zaradi česar se pojavljajo tudi vprašanja, kaj bo rezultat prinesel na državni ravni.
Razloge za tako drastičen padec podpore Polona Fijavž, berlinska dopisnica RTV Slovenija, med drugim vidi tudi v zgrešeni predvolilni kampanji, ki se je osredotočala na volivce, ki so na lanskoletnih državnih volitvah podprli Alternativo za Nemčijo, krajše AfD.
Ob padajoči podpori v javnomnenjskih raziskavah so v CSU poskušali s taktiko regionalizma. Fijavž meni, da sporočilo ni vplivalo na volilno telo iz bavarskih mest.
CSU, podružnica vladajoče CDU, se je v predvolilni kampanji v marsičem oddaljila od stališč velike sestre, predvsem ko je šlo za vprašanje priseljevanja.
Zaradi nestrinjanj stranke CSU, posebej vodje stranke Horsta Seehoferja, sicer nemškega notranjega ministra, in CDU kanclerke Merkel, se pojavlja vprašanje, če nemara volilni izid lahko pri določenih stališčih pozitivno vpliva na položaj Merkel znotraj koalicije. Fijavž verjame, da slab izid za vladajoče stranke na državni ravni pomeni tudi šibkejšo koalicijo.
Izid nedeljskih volitev predstavlja veliko zmago Zelenih, ki se jim je podpora v primerjavi z letom 2013 več kot podvojila. Fijavž uspeh Zelenih vidi v prenovitvi stranke, ki je sledila lanskim parlamentarnim volitvam, njihov vzpon pa se odraža tudi na državni ravni.
Bavarskih deželnih volitev se je prvič udeležila skrajno desna AfD, ki je z desetimi odstotki podpore vstopila še v petnajsti deželni parlament od skupno šestnajstih dežel. Fijavž meni, da ima za še boljši izid na Bavarskem preveliko konkurenco.
Pomembno vlogo na desnem političnem polu igrajo tudi tako imenovani Svobodni volivci. Gre za nestrankarska združenja, ki se udeležujejo volitev praviloma na lokalni ravni, z izjemo Bavarske, kjer se od leta 1998 udeležujejo tudi deželnih volitev in so podoben uspeh doživeli tudi na preteklih dveh volitvah. S 27 pridobljenimi sedeži predstavljajo zelo verjetno koalicijsko partnerico CSU-ju.
Sestava koalicije bo tako preizkus tudi za Svobodne volivce in njihove predvolilne želje po tem, da zlomijo absolutno moč CSU-ja, kar se odraža v zahtevah vodilnega moža Svobodnih volivcev Huberta Aiwangerja po treh ministrskih mestih v morebitni novi vladi. Berlinska dopisnica RTV SLO Polona Fijavž sicer meni, da ne bo bistvenih sprememb v politiki na deželni ravni.
OFFsajd je pripravil vajenec Jure.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj