Plačni sistem je, plačnega sistema nej
V današnjem OFFsajdu se bomo posvetili problematiki enotnega plačnega sistema in dviga zdravniških plač. Ustavno sodišče je v petek do končne odločitve zadržalo dvig plačnega stropa, ki ga lahko dosežejo zdravniki. Vlada je v zadnji protikoronski paket PKP-10 vključila sporen 48. člen, ki določa, da lahko zdravniki in zobozdravniki kljub določbam 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju dosežejo največ 63. plačni razred. Člen je med sindikati javnega sektorja sprožil buren odziv in dodatno prilil olja na ogenj debati o izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, za kar si že leta prizadevajo v zdravniškem sindikatu Fides. Mnogi so zdravniški stroki očitali prednostno obravnavanje, saj PKP-10 predvideva dvig plač samo za zdravnike in ne za druge poklice, ki so zajeti v istem plačnem razredu.
Na ustavno sodišče se je pred kratkim pritožilo pet predstavnikov sindikalnih central z Branimirjem Štrukljem, predsednikom Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, na čelu. Predstavniki so se v pritožbi sklicevali na to, da člen krši drugi odstavek 90. člena ustave, saj 48. člen svežnja ne predstavlja nujne intervencijske zakonodaje, s katero bi vlada poskusila omiliti širjenje covida-19. Dodatno pa so poudarili, da bi bile posledice tega ukrepa vlade škodljive. Vendar pa to ni bil poglavitni namen predlagateljev, nam pojasni odvetnik Iztok Ščernjavič, ki je v zadevi predstavljal predstavnike sindikatov.
Državni zbor, ki v tem postopku pred ustavnim sodiščem uradno predstavlja vlado, je v odgovoru na pritožbo zapisal, da vlagatelji jasno ne prikažejo škodljivih posledic, ki bi nastale ob izvrševanju člena. Dodajo, da bi bile posledice, četudi bi do njih prišlo, finančne narave, zaradi česar bi se jih dalo odpraviti v kratkem času. Vendar je po mnenju predsednika Konfederacije sindikatov Pergam Jakoba Počivavška problem drugje.
Vendar če je bil cilj dvigovanje zdravniških plač, bi ga vlada lahko dosegla z dopolnitvijo obstoječega Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, meni Ščernjavič.
Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in dvema proti odločilo, da 48. člen zadrži, saj je ocenilo, da bi z izvrševanjem člena lahko prišlo do hujših neodpravljivih posledic. Ključne argumente sodišča pojasni Počivavšek.
Kako bi vlada lahko dosegla dvig zdravniških plač brez omenjenega člena, Ščernjavič.
Odklonilni mnenji o odločbi sta podala sodnika Klemen Jaklič in Mark Šorli. Oba se v ločenem mnenju sklicujeta na to, da pritožniki v zadevi ne navedejo točnih posledic, ki bi jih prineslo izvajanje, in da samo sklicevanje na domnevno protiustavnost ni podlaga za izpodbijanje zakonske ureditve.
Na odločbo sodišča pa so se odzvali tudi v sindikatu Fides, ki pa ni bil naklonjen »pirovi zmagi« predlagateljev. V izjavi za javnost so zapisali, da so s to odločitvijo reprezentativni sindikati izgubili edini argument, s katerim so utemeljevali zahtevo za splošen dvig plač zaposlenih v javnem sektorju.
Glede odločitve ustavnega sodišča so se oglasili tudi pri združenju Mladih zdravnikov Slovenije. V izjavi za javnost so zapisali, da jih odločitev sodišča ne preseneča. Zapisali so tudi, da zdravstveni minister Janez Poklukar zdravstveno krizo rešuje brez zdravnikov. Poudarili so stigmatiziranje v medijih, ki so zdravnike in stroko prikazali kot pohlepne in samovšečne. Opozorili so na slab enoten plačni sistem, ki nujno potrebuje reformo. Podobno kot kolegi v Fidesu pa pozivajo k umiku zdravniške stroke iz enotnega plačnega sistema.
Med vlado in sindikati pa že od novega leta potekajo pogajanja o realizaciji dviga zdravniških plač. Kaj se je vlada z zdravniškim sindikatom dogovorila, za zdaj vsaj uradno še ni znano. Glede na komentarje nekaterih članov vlade je v igri izstop iz enotnega plačnega sistema. Podpredsednik vlade in predsednik stranke NSi Matej Tonin je v oddaji Politično izrazil mnenje, da se mora plačni sistem razkosati na pet sistemov. Izjave ministra komentira Počivavšek.
Ni popolnoma jasno, kako bi enotni plačni sistem lahko spremenili v prihodnosti. Po eni strani naj bi enotni plačni sistem poenostavil pravično določanje plač s tem, da so vsa delovna mesta med seboj primerjana. Vendar so mnogi mnenja, da je ta vlak zaradi številnih dodatkov že odpeljal, in rešitve iščejo v popolni spremembi strukture. Tudi Mladi zdravniki poudarjajo, da delo javnega sektorja ni primerljivo z zdravniškim delom. Naša sogovorca menita, da je rešitev plačne problematike v socialnem dialogu med vlado in sindikati.
Trenutna epidemiološka situacija je močno okrnila sposobnosti javnega zdravstva, ki je že leta kadrovsko podhranjeno. Zato so mnogi zdravniki prisiljeni delati v delovnih razmerah, nekateri med njimi glavarino pacientov presegajo za kar dvakrat toliko, kot naj bi bilo predpisano. Čeprav je arhitekt trenutnega plačnega sistema ravno trenutni premier, ga ta še z največjim veseljem poskuša razrušiti in uveljaviti popolno privatizacijo. Spodobi se, da lahko plačni sistem poruši le njegov stvaritelj.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj