Stalingradec
Pošast hodi po Štajerski – pošast komunizma. Vse moči stare Evrope so se združile za sveto gonjo proti tej pošasti, papež in predsednik Evropske komisije, Merkel in Le Pen, francoski radikali in nemški policaji.
Na predčasnih občinskih volitvah v prestolnici Štajerske, Gradcu, je s skoraj tridesetimi odstotki glasov prvič v povojni zgodovini tega mesta zmagala Komunistična partija Avstrije z Elke Kahr na položaju županske kandidatke. Na drugi strani je najhujši poraz glede na prejšnje volitve doživela do zdaj največja stranka v občinskem svetu, konservativna Avstrijska ljudska stranka dosedanjega župana Siegfrieda, ljubkovalno Žigca Nagla ki je izgubila 12 odstotkov in s tem padla na četrtino glasov, Nagl pa se po 18 letih poslavlja od graškega Rathausa. V 48-članskem občinskem svetu bo po delnih rezultatih, brez preštetih glasovnic, ki so prispele po pošti, tako sedelo 15 predstavnikov komunistov, 13 konservativcev iz ljudske stranke, osem zelenih, po pet članov ksenofobne svobodnjaške stranke in socialnih demokratov, stranka Nova Avstrija in Liberalni forum pa bo prispevala dva člana.
Profesor politologije na Univerzi v Salzburgu Reinhard Heinisch oriše razloge za presenetljivo zmago Komunistične partije v glavnem mestu dežele v osrčju srednje Evrope.
Zgodovinar in aktivist iz Gradca Leo Kühberger se pridružuje mnenju, da predvolilna kampanja ni bila tako pomembna kot tridesetletno konkretno delovanje partije na področjih, na katerih pestijo Gradec težave, kot sta denimo stanovanjska in prometna politika.
Kühberger podrobneje predstavi strategijo komunistične partije za reševanje stanovanjske problematike v Gradcu.
Medtem ko se zdi na naši strani Karavank zmaga komunistov veliko presenečenje, so avstrijski Štajerci pregovorno znani po svojih presenetljivih volilnih in političnih taktikah ter preobratih. Znamenit primer je denimo reforma administrativnih enot zaradi prevelikega števila premajhnih upravnih skupnosti. Nadaljuje Heinisch.
Če pustimo težko oprijemljive pregovore ob strani, je po Kühbergerjevem mnenju zmago komunistov omogočilo pomanjkanje stika z realnostjo, ki pesti Avstrijsko ljudsko stranko, do zdaj največjo v občinskem zboru.
Poleg zmage na volitvah preseneča predvsem položaj Komunistične partije na avstrijskem Štajerskem, ki prej odraža lokalno posebnost dežele kot moč komunistične partije na nacionalnem nivoju, pojasni Heinisch.
Kljub prepričljivi zmagi bo komunistična partija le stežka vzpostavila večinsko koalicijo, saj stranka Zelenih, ki bi s svojimi sedeži omogočila večino, verjetno ne bo obrnila hrbta ljudski stranki, s katero prijateljujeta v vladni koaliciji na zvezni ravni, povzame Kühberger.
Heinisch še opozori, da prav tako ne gre pričakovati hitrega prenosa komunistične zmage v Gradcu v širšo geografsko in politično avstrijsko krajino, saj bo bodoča županja Elke Kahr še naprej delovala predvsem v interesu graških občanov.
V naši severni sosedi na žalost ne moremo pričakovati komunistične revolucije, toda rezultati volitev v graški občinski svet, pa tudi volitve v deželni parlament najmanj precepljene avstrijske regije, Zgornje Avstrije, v kateri je anticepilska stranka Ljudje-svoboda-temeljne pravice prejela tri poslanske mandate, kažejo na morebiten presek v srednjeevropski strankarski politiki. Kühberger.
Na Štajersko usmerjajo komunisti pozornost, ker je tam predvečer meščanske revolucije in ker vrši ta preobrat v naprednejših razmerah evropske civilizacije in z razvitejšim proletariatom kakor Anglija v 17. in Francija v 18. veku: štajerska meščanska revolucija je tedaj neposredna predigra proletarske revolucije.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj