Štekaš palestinske kolaborante?
Po začetku izraelskega genocidnega pohoda v Gazi so Združene države Amerike podprle načrt, po katerem bi po koncu invazije upravo v enklavi prevzela reformirana Palestinska oblast, ki zdaj upravlja z delom Zahodnega brega. Vodi jo palestinska stranka Fatah, politična nasprotnica Hamasa. Predsednik Palestinske oblasti Mahmud Abas je tako zamenjal premiera in več ministrov. Hamas je konec prejšnjega meseca tudi obtožil Palestinsko oblast, da je v Gazo že poslala svoje varnostno osebje. V luči dogodkov je treba še enkrat preučiti nastanek sedanjega Fataha in Palestinske oblasti ter se vprašati, kakšna je njuna pozicija v palestinskem osvobodilnem boju.
Stranko Fatah zahodni mediji slikajo kot sekularno alternativo islamskemu Hamasu, ampak glavna razlika med Hamasom in Fatahom, ki vodi Palestinsko oblast na Zahodnem bregu, je v odnosu do Izraela. Fatah je kot gverilsko skupino pod vodstvom Jaserja Arafata ustanovila palestinska diaspora v Kuvajtu leta 1959. Palestinska osvobodilna organizacija, znana kot PLO, je zdaj vladajoča koalicija Palestinske oblasti, ki jo vodi Fatah kot politična stranka. PLO pa je nastala kot ločena organizacija, ustanovljena v Kairu leta 1964, katere vodstvo je Fatah prevzel. Obe sta bili v začetku odporniški organizaciji. Njun razvoj predstavi Erling Lorentzen Sogge, predavatelj bližnjevzhodnih študij na Univerzi v Oslu.
Prvi Oselski sporazum je PLO z okupatorsko izraelsko vlado podpisala leta 1993 v Washingtonu, drugega pa v Tabi v Egiptu. Poimenovana sta po norveškem kraju pogajanj. S sporazumoma se je PLO odpovedala oboroženemu boju proti Izraelu in ga priznala kot državo na ozemlju nekdanje britanske Mandatne Palestine, razen v Gazi in na Zahodnem bregu. Izrael na drugi strani ni priznal Palestine kot države, ampak zgolj Palestinsko osvobodilno organizacijo kot partnerja v pogajanjih. Palestinska stran je dobila le delno upravo na okupiranih ozemljih v obliki tako imenovane Palestinske oblasti, ki naj bi do dokončnega oblikovanja palestinske države predstavljala začasno palestinsko upravo na okupiranih ozemljih. S tem je Palestinska osvobodilna organizacija sprejela tudi okupacijo. Razloge PLO za sprejem takega dogovora pojasni Sogge.
Po Oselskih sporazumih ustanovljena Palestinska oblast je organizirana podobno kot državna oblast, s svojo vlado, parlamentom in sodstvom. Parlamenta od leta 2007, potem ko je na volitvah zmagal Hamas, ni. Predsednik Abas vlada z odloki. Realne oblasti nad ozemljem pod njeno nominalno oblastjo pa Palestinska oblast nima.
Palestinska oblast ima svojo paravojsko in policijo, skupaj znani kot Palestinske nacionalne varnostne sile, ki svojo opremo dobivata od Izraela. Z izraelskimi silami sodeluje pri izvajanju represije v palestinskih rezervatih na Zahodnem bregu. To je glavni razlog, da Palestinska oblast velja za kolaborantsko institucijo, poleg tega, da sta podlaga za njeno ustanovitev in delovanje sporazuma, ki sta dala okupaciji videz legalnosti in palestinskega privoljenja.
Prvotni voditelj Fataha Jaser Arafat je Palestinsko oblast vodil do smrti. Mahmud Abas iz stranke Fatah je na predsedniškem mestu nasledil Arafata po predsedniških volitvah leta 2005. Hamas, ki je imel zaradi njenega udinjanja Izraelu konflikten odnos s Palestinsko avtoriteto, je bojkotiral predsedniške volitve. Na parlamentarnih volitvah leta 2006 pa je sodeloval in zmagal s programom odpora proti Izraelu. Voditelj Hamasa Ismail Hanija je takrat postal premier Palestinske oblasti. A predsednik Abas ga je z odlokom odstavil, saj ni pristal na priznanje Izraela skladno z Oselskima sporazumoma. Sledila je vojna med obema palestinskima strankama, po kateri je Palestinska oblast spet padla v roke Fataha, tako da se njena politika tudi po tej Hamasovi volilni intervenciji ni spremenila. Hamas je po vojni ločeno od Palestinske oblasti svoje aktivnosti skoncentriral v Gazi. Abas si je leta 2009, ko bi se mu moral mandat izteči, tega najprej za eno leto podaljšal, kmalu pa dobil mandat za neomejeno obdobje. Predsedniških in parlamentarnih volitev od takrat na okupiranih območjih ni bilo.
Zahodni breg je po Oselskih sporazumih razdeljen na tri cone. V coni A ima Palestinska oblast formalno polno oblast, v coni B ima civilni nadzor, vojaški in policijski nadzor pa izvaja Izrael. Cono C Izrael okupira neposredno, obsega pa 61 odstotkov ozemlja Zahodnega brega in je tudi z resursi najbolj bogat del te regije. Dostop do nje je za Palestince omejen, zaseda pa jo okrog pol milijona izraelskih naseljencev. Območja pod upravo Palestinske oblasti so enklave, obkoljene in med seboj ločene z izraelsko cono C. Gradnja palestinske države na temelju Palestinske avtoritete, ki ne nadzira niti prehoda iz ene enklave v drugo, je tako povsem nerealna. Sogge:
Palestinska avtoriteta je za Zahod edina sprejemljiva palestinska politična organizacija. Teoretično državo Palestino bi podprli samo kot osamosvojitev te entitete, saj Hamas in palestinski Islamski Džihad obravnavajo kot teroristični organizaciji. Ampak Palestinska oblast nima podlage za državnost. Da jim bo postopoma predajala nadzor nad preostankom Zahodnega brega, je Palestinski osvobodilni organizaciji izraelsko vodstvo obljubilo s figo v žepu. V primeru, da bi po koncu izraelske genocidne ofenzive upravljanje Gaze prevzela Palestinska oblast pod vodstvom Mahmuda Abasa, kot predvidevajo Američani, to ne bi moglo pomeniti drugega od okupacije Gaze z drugačnimi sredstvi kot doslej.
Vir fotografije: Vince Musi, Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj