Sprememba Zakona o skupnosti študentov
Od 24. septembra so v veljavi spremembe Zakona o skupnosti študentov, krajše ZSkuS. O vloženem amandmaju in spremembah, ki se obetajo, smo v preteklosti že poročali. Tokrat se bomo osredotočili na uveljavitev sprememb in kako se te odražajo na delovanju posameznih entitet in organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije.
V sredo 18. 12. 2019 je potekala skupščina ŠOS, ki je potekala brez nepredvidenih situacij. Vodstvo ŠOS moramo pohvaliti, saj je prvič v zadnjem obdobju še pred začetkom koledarskega leta predstavila finančni načrt, ki je po izkušnjah iz minulih let bil neznanka vse do februarske skupščine. S tem so olajšali načrtovanje delovanja vsem organizacijskim oblikam.
Na skupščini sta predsednik Peran in generalni sekretar Spremo predstavila vsebinsko poročilo in osnutek finančnega poročila za minulo leto. Poudarila sta projekt evidence študentskega dela, ki se je izkazal za uspešnega. Predsednik ŠOSa, Klemen Peran, je opisal delovanje delovne skupine, ki je ob koncu oktobra dosegla dvig minimalne urne postavke za študentsko delo. Napovedal je proaktivnost v prizadevanju izboljšanja položaja študentov tudi na drugih področjih. V začetku prihodnjega leta naj bi se začelo zbiranje podpisov za predlog Zakona za urejanja položaja študentov, imenovanega ZUPŠ. Po skupščini smo Perana povprašali, kakšni so načrti z omenjenim zakonom.
Ker se že dalj časa govori o alarmantnem stanju na področju stanovanjske problematike študentov in hkrati s strani vlade ni bilo videti nobenih sprememb, Perana vprašamo, zakaj ŠOS še ni predlagal nobenega zakona, ki bi to rešil. Peran.
Zaradi spremembe Zakona o skupnosti študentov, ki je bil v državnem zboru sprejet ob koncu septembra, se je morala ustrezno spremeniti tudi Študentska ustava. Vse entitete so bile s spremembami seznanjene že na svojih ločenih sejah in so predlog tudi večinsko potrdile. Sprememba zakona o skupnosti študentov bo najbolj neposredno vplivala na delovanje Študentskih organizacij univerz, ki so poleg krovne Študentske organizacije Slovenije postale osebe javnega prava. S tem so postale podvržene Zakonu o javnem naročanju in Zakonu o računovodstvu, vodje organizacij pa bodo o svojem premoženju morali poročati Komisiji za preprečevanje korupcije. Pomembno bo omejeno tudi financiranje tako imenovanih tretjih pravnih oseb. Tukaj gre predvsem za različne zavode, ki jih študentske organizacije financirajo. Po omenjeni spremembi zakonodaje študentske organizacije svojih zavodov več ne bodo smele financirati neposredno, ampak bo potrebno poiskati bolj transparentne rešitve. Za mnenje vprašamo Perana.
Študentske organizacije bodo financiranje svojih zavodov najverjetneje reševale na način izvajanja javnih razpisov, na katere se bodo njihovi zavodi potem prijavljali s svojimi letnimi programi. Glede na učinkovitost javnih razpisov iz drugih sektorjih v Sloveniji lahko sklepamo, da zavodi, ki so v interesu izvajalcev razpisov, ne bodo imeli večjih težav z doseganjem financiranja. Vprašamo se lahko, ali bo Zakon o javnem naročanju sploh izboljšal ustreznost financiranja različnih javnih zavodov. Zdi se, da bodo študentske organizacije samo nekaj prilagojenih birokratskih postopkov oddaljene od nadaljevanja enake prakse kot do zdaj. Perana vprašamo, ali ima kakšne informacije o sankcioniranju študentskih organizacij, ki ne bi delovale v skladu z zakonodajo.
Na redakciji smo že pisali o vzpostavljanju novega stebra študentskega organiziranja, ki bi ga predstavljale študentske organizacije zasebnih visokošolskih zavodov. Veliko prahu je dvignila predvsem študentska organizacija Alma Mater Europaea, ki je od ŠOS zahtevala ad hoc rešitev za pridobitev financiranja. ŠOS je bil takrat primoran v Študentsko ustavo zapisati, da so tudi študentske organizacije visokošolskih zavodov lahko deležne financiranja. Da se pa to zgodi, morajo omenjene organizacije pridobiti status organizacijske oblike ŠOS. Peran odgovori, zakaj študentska organizacije Alma Mater Europaea še ni organizacijska oblika ŠOS.
V zadnjem obdobju se je v medijih precej pisalo o dogajanju na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem. Neposrednih obtožb - celo kaznivih dejanj - je bil obsojen tudi generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije, Aleksandar Spremo. Za večino razkritij informacij je bila zadolžena Študentska lupa, ki deluje anonimno. Spremo je bil obtožen fizičnega napada na osebo, ki bi se naj domnevno skrivala za Študentsko lupo. Perana vprašamo, kaj ve o dogajanju.
Glasbeni premor.
Še vedno poslušate oddajo Šouvizor na Radiu Študent. Poglejmo še na Zvezo ŠKIS, ki je pred dvema mesecema po razburkanem letu končno - v drugo - uspela izvoliti novo vodstvo. Predsednik je postal dolgoletni klubovec in študentski funkcionar Miha Zupančič. Zupančič je moral takoj zavihati rokave, saj je sprememba zakonodaje precej posegla tudi v delovanje te entitete, hkrati pa ima Zveza ŠKIS v zadnjem letu kar nekaj težav z neenotnostjo mnenja predstavnikov študentskih klubov. Predvsem s strani regije 02, ki zajema študentske klube vzhodne slovenije, je bila Zveza ŠKIS deležna precej očitkov o netransparentnosti in slabem delovanju, ki naj ne bi bilo zmeraj v interesu klubov.
O dogajanju na Škisu smo se pogovarjali z novim predsednikom Miho Zupančičem. Vprašali smo ga, kaj so uspeli postoriti v kratkem obdobju mandata. Zupančič.
Pred skupščino ŠOS je v istih prostorih potekala tudi redna seja sveta Zveze ŠKIS in pa seja Sveta ŠOLS. Zveza ŠKIS povezuje Študentske organizacije lokalnih skupnosti, krajše ŠOLS, ki so - po zakonu o društvih - v glavnem osebe zasebnega prava. To se po spremembi ZSkusa in Študentske ustave za študentske klube in Zvezo ŠKIS ni spremenilo. Pomembno pa se bo morala spremeniti pot financiranja Zveze ŠKIS. Do sedaj je 1,9 odstotka celotnega letnega proračuna ŠOS neposredno nakazal Zvezi ŠKIS. Ker je ŠOS od zdaj naprej oseba javnega prava, Zveza ŠKIS pa zasebnega, to več ni v skladu z akti in zakonodajo. Za lažje razumevanje problematike velja na tem mestu ponovno razložiti distinkcijo med Zvezo ŠKIS in Svetom ŠOLS. Zveza ŠKIS je nastala kot posledica želje po združevanju Študentskih organizacij lokalnih skupnosti - ŠOLS. Slednji so sicer kot četrta entiteta pod Študentsko organizacijo združeni v Svet ŠOLS, ki je njihovo najvišje predstavniško telo. Njihovi predstavniki tudi sodelujejo na skupščinah Študentske organizacije Slovenije. Za lažjo organiziranost, prenos informacij in znanja so ŠOLS združeni tudi v Zvezo ŠKIS, ki pa ni predstavniško telo za Študentsko organizacijo Slovenije, ampak ji je bil pred leti priznan samo status ŠOLS. Status ŠOLS - in posledično financiranje - sicer pripada samo organizacijam, ki povezujejo študente posameznih upravnih enot. Ker Zveza ŠKIS to ni, ji po Študentski ustavi neposredno financiranje več ne pripada. Tako se je pred sprejetjem novih aktov znašla v nezavidljivem položaju. Kako so rešili težavo, pove Zupančič.
Na Zvezi ŠKIS so torej težavo s financiranjem reševali s sprejetjem Pravilnika o delitvi sredstev. Ta zadolžuje študentske klube, da del sredstev, ki jih bodo prejeli s strani ŠOS, nakažejo za delovanje Zveze ŠKIS. Nekaterim klubom se je to zdelo sporno. Predstavniki študentskih klubov regije 02 so glasovali proti sklepom, hkrati so pa v minulem mesecu zavrnili sklic regijske seje, na kateri so predstavniki ŠKISa o problematiki želeli razpravljati. Več pove Zupančič.
Zanimivo je, da o omenjenem pravilniku nič ne ve predsednik ŠOS, Klemen Peran.
S spremembo aktov je bilo potrebno spremeniti financiranje Zveze ŠKIS. Ker pa je bila ob tem Zveza ŠKIS tudi izbrisana iz nekaterih točk Študentske ustave, smo Zupančiča vprašali, ali so omenjene spremembe kakorkoli ogrozile delovanje zveze. Ker so bili študentski klubi iz regije 02 v preteklosti precej nezadovoljni z delovanjem Zveze ŠKIS, ga vprašamo tudi, kakšne so možnosti, da se nekateri izmed klubov odločijo, da izstopijo iz Zveze ŠKIS. Zupančič.
Ker so študentski klubi samostojne pravne osebe, ki jih zastopa Svet ŠOLS in na prvi pogled Zveza ŠKIS ni nujno potrebna, Zupančiča vprašamo, v katerih točkah klubi sploh potrebujejo Zvezo ŠKIS.
Zveza ŠKIS je bila ustanovljena v želji po povezovanju študentskih klubov. Če znotraj zveze ni enotnosti, se izgubi osnovno vodilo delovanja zveze. Z dogajanjem v zadnjem letu se je zaupanje v zvezo s strani nekaterih klubov močno omajalo. Z menjavo vodstva se od zveze pričakuje tudi spremembe na področju komunikacije s klubi in upoštevanjem njihovih želja. Zveza ŠKIS mora bolj proaktivno zastopati interese klubovcev in jim dati občutek, da zares deluje za njih. Brez omenjenih lastnosti je delovanje zveze kot take zares obsojeno na propad. Zupančič pove, da so na zvezi sprejeli določene smernice delovanja, ki naj bi bolj vključevale klubovce.
Ker bo sprememba zakonodaje vplivala tudi na delovanje študentskih klubov, se Zupančič dotakne še Zakona o javnem naročanju in Zakona o skupnosti študentov nasploh. Po novih navodilih, bodo študentski klub dolžni opredeliti čisto vse račune v poslovnem letu, za večje zneske pa bodo morali objavljati celo javne razpise.
Ker obstaja med študentskimi klubi, predvsem tistimi iz vzhodne regije, precej slabe volje in dvomov o delovanju zveze ŠKIS, bomo o tej tematiki še poročali v prihodnjih oddajah.
Na sejah in skupščini se je dolgočasil Klemen, brala sta Peter in Benjamin, tehniciral je Seliš.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj