BritOFF psiholoških vojn

Odnosi med Združenimi državami Amerike in Iranom se še naprej zaostrujejo, potem ko je Pentagon napovedal, da bo v Perzijski zaliv napotil bojno ladjo USS Arlington, ki se bo s tem pridružila letalonosilki Abraham Lincoln, ki je že pred dnevi prečkala Sueški prekop na poti proti Zalivu. Na Bližnji vzhod so ZDA napotile tudi raketni obrambni sistem Patriot, že pred tem pa bombnike B-52. V uradni izjavi so iz Pentagona sporočili, da ne iščejo konflikta z Iranom, ampak bi radi le zavarovali svoje sile v regiji. Združene države so sicer pred dnevi prav tako v imenu "varnosti" uvedle nove sankcije, potem ko je Iran prenehal upoštevati določene obveznosti v sklopu jedrskega sporazuma, od katerega so ZDA lani tako ali tako enostransko odstopile. Prav tako je Donald Trump pozval, da bi kazensko preganjal Johna Kerryja, bivšega državnega sekretarja, ki naj bi se "preveč pogovarjal" z iranskimi oblasti. Slednje ZDA obtožujejo, da bijejo psihološko vojno.

Grški parlament je izrekel zaupnico predsedniku vlade Alexisu Ciprasu, v glasovanju ga je podprlo 153 od 289 glasujočih poslancev. Opozicija je sicer prvotno vložila predlog o nezaupnici namestniku ministra za zdravje Pavlosu Polakisu zaradi razžalitve konzervativnega kandidata na evropskih volitvah, sicer tetraplegika Steliosa Kympouropoulusa, potem ko naj bi namignil, da je slednji do svojega poklica v zdravstvenem sektorju prišel z izkoriščanjem zakonov o izenačevanju možnosti invalidov. Vladajoča stranka Siriza je nato predlog obrnila v glasovanje o nezaupnici Ciprasu, razprava pa je potekala predvsem o Ciprasovem vodenju države v času finančne krize. V začetku tega tedna je vlada napovedala vrsto ukrepov, vključno z nižanjem davkov in ugodnosti za upokojence, ki so se jim dohodki v času krize znižali.

Dogajanje v grškem parlamentu lahko razumemo tudi kot del predvolilne kampanje pred evropskimi in lokalnimi volitvami, ki bodo potekale istočasno. Obenem bodo te volitve preizkus podpore pred parlamentarnimi volitvami, ki jih bodo morali v Grčiji izvesti do oktobra letos.

Prav tako v pričakovanju evropskih volitev je simbolično gesto naredila Hrvaška kmečka stranka (HSS), ki je izstopila iz največje evropske stranke EPP. Kot razlog za to so v stranki navedli članstvo "pretendentov za Hrvaško ozemlje", kot so madžarski predsednik Viktor Orban, srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki je z izjavami na slovesnosti ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb razburil tudi slovensko javnost. HSS ima sicer v Evropskem parlamentu enega poslanca.

V Pliberku na avstrijskem Koroškem je teden pred napovedanim zborovanjem na Libuškem polju v spomin na žrtve povojnih pobojev potekal protest antifašističnih organizacij Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Spominska slovesnost v Pliberku že dlje časa buri duhove zaradi ne pretirano zakritih poveličevanj ustaštva in NDH, pa tudi zaradi nabiranja političnih točk nekaterih hrvaških političnih strank. Hrvaški Sabor je med drugim tudi pokrovitelj dogodka, premier Plenković pa je mnenja, da slovesnost mora potekati. Spomnimo, da je letos koroška katoliška cerkev zavrnila prošnjo, da bi vodila mašo zadušnico v spomin žrtev, že lansko leto pa so lokalne oblasti prepovedale prisotnost kakršne koli ustaške ikonografije.

V Južni Afriki je znan zmagovalec parlamentarnih volitev. To je pričakovano in kot na vsakih volitvah po odpravi apartheida leta 1994 postal Afriški nacionalni kongres ali ANC. Vseeno je 57 odstotkov podpore, kolikor jih je stranka prejela, manj kot na vseh preteklih parlamentarnih volitvah v tem obdobju. Drugo mesto je z 21 odstotki podpore osvojilo Demokratsko zavezništvo, medtem ko so Ekonomski borci za svobodo dobili enajst odstotkov podpore. Največjo moč v državi ima predsednik republike, praviloma pa položaj zasede voditelj največje parlamentarne stranke. Izvolijo ga poslanci narodne skupščine oziroma spodnjega doma parlamenta. Ustanovno zasedanje novega parlamenta je načrtovano za 22. maj, pričakuje pa se, da bo izvoljen trenutni predsednik republike Cyril Ramaphosa, ki je položaj zasedel po odstopu predhodnika Jacoba Zume februarja lani ob pritiskih znotraj ANC-ja.