OFF Bejruta

Libanon so po uničujoči eksploziji amonijevega nitrata pretresli še protivladni protesti. Udeleženci vlado krivijo, da ni zmožna ustrezno ukrepati ob nesreči in da je odgovorna za ekonomsko krizo, ki jo je eksplozija še poglobila. Na Trgu parlamenta v prestolnici Bejrut so protestniki skušali prodreti skozi ograje, kar je sprožilo nasilen odziv policije. Ranjenih je bilo okoli 700 ljudi. Medtem so s položaja odstopili informacijska ministrica  Manal Abdel Samad, okoljski minister Damianos Katar in pravosodna ministrica Marie-Claude Nažm. Premier Hasan Diab je že obljubil predčasne volitve. Da bi pomagala po eksploziji, je nekdanja kolonizatorka Libanona, Francija, v okviru Združenih narodov sklicala donatorsko konferenco, na kateri je mednarodna skupnost obljubila 200 milijonov evrov pomoči. Pomoč je obljubil tudi Mednarodni denarni sklad, ki pa po svoji stari navadi za pogoj postavlja strukturne reforme ter zahteva vzdržen javni dolg in finančno solventnost. Posojilo MDS-ja je namreč podano v dolarjih, medtem ko libanonskemu funtu vrednost drastično pada. Zaradi tega MDS Libanonu sicer v nasprotju s svojo tradicionalno politiko predlaga tudi začasno omejitev kapitalskih tokov, da množično menjavanje libanonskih funtov za dolarje ne bi bilo mogoče. 

Po predčasnih rezultatih predsedniških volitev v Belorusiji je šesti mandat z 80 odstotki glasov zagotovljen trenutnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku. Drugouvrščena kandidatka Svetlana Tihanovska je dobila slabih 10 odstotkov. Volitve so spremljali večtisočglavi protesti pod vodstvom Tihanovske, ki so nasprotovali možnosti ponovnega mandata predsednika, ki je na oblasti od leta 1994. Tihanovska je sicer svojo kandidaturo naznanila potem, ko je bil njen mož, protivladni bloger in kandidat na volitvah, aretiran. Pred volitvami so oblasti pridržale več sto ljudi, med njimi tudi mednarodne opazovalce in člane Tihanovskine ekipe v volilni kampanji. 

Kitajske oblasti so aretirale medijskega tajkuna z britanskim državljanstvom Jimmyja Laija zaradi kršenja novega zakona o nacionalni varnosti. Milijarder, lastnik prozahodnega tabloida Apple Daily in glasen podpornik lanskih protestov je bil aretiran že februarja, a je bil izpuščen po plačilu varščine. Kitajski državni mediji so njegove publikacije obtožili podpihovanja sovraštva ter omadeževanja hongkonške in kitajske oblasti. Policija je preiskala tudi zgradbo časopisa Apple Daily in aretirala vsega skupaj sedem moških zaradi suma na sodelovanje s tujimi oblastmi.

Protivladni protesti se odvijajo tudi v Boliviji. Tamkajšnja vlada, ki je na oblast prišla lansko jesen v državnem udaru, v katerem je iz države moral pobegniti demokratično izvoljeni Evo Morales, je namreč že drugič zakasnila volitve. Kot razlog je  navedla epidemijo covida-19, a protestniki menijo, da gre zgolj za izgovor, da bi se obdržala na oblasti. Večinsko podporo prebivalstva ima namreč Moralesova stranka Gibanje za socializem oziroma MAS. Predsednica Jeanine Áñez je sicer skušala MAS-u preprečiti kandidaturo na volitvah, a neuspešno. Volitve, načrtovane za začetek septembra, so tako zopet prestavljene na oktober. Protestniki so v znak protesta z dinamitom razstrelili prehode čez Ande, zablokirali avtoceste in podeželske ceste ter organizirali množične shode pod vodstvom glavnega sindikata in gibanja campesinov oziroma staroselskih kmetovalcev. Áñez je napovedala nasilno odstranitev ovir, zaradi katerih naj bi bila onemogočena preskrba bolnišnic z zdravstveno opremo. A kot so pokazali posnetki, protestniki mimo blokad spuščajo preskrbovalna vozila in reševalce ter jih ne ovirajo.

Afganistanski predsednik Ašraf Gani je podpisal izpustitev 400 talibanskih ujetnikov. S tem je afganistanska vlada zadostila zahtevi po izpustitvi skupaj 5000 talibanskih borcev, kar so kot pogoj za pristop k mirovnim pogajanjem postavili vodje talibanov. Pogajanja se bodo začela še ta teden v Dohi v Katarju. Odločitev o izpustitvi 400 borcev, med katerimi so nekateri odgovorni za številne smrti civilistov, je med afganistansko javnostjo dvignila precej prahu. Sporazum o začetku mirovnih pogajanj so sicer pripravile Združene države Amerike, ki so napovedale, da bodo do novembra število svojih vojakov na afganistanskih tleh zmanjšale z dobrih 8500 na slabih 5000.  

Novice iz Slovenije

Ministrstvo za okolje in prostor je ustavilo revizijo kanala C0, saj naj zanjo ne bi imelo dovolj sredstev. Trasa povezovalnega kanala poteka med Tacnom in Ježico čez vodovarstveno območje, ki predstavlja največji rezervoar pitne vode za Ljubljano. Gre za kohezijski projekt v vrednosti 135 milijonov evrov, katerega gradnja pa se je zaustavila na prehodu preko vodovarstvenega območja. Okoljsko ministrstvo je objavilo razpis za pripravo revizije, ki bi ugotovila, ali je gradnja čez območje varna. Dve prispeli ponudbi bi revizijo opravili za 6000 oziroma 11000 evrov, a ministrstvo sedaj trdi, da za to zaradi epidemije covida-19 nima zagotovljenih sredstev. Trenutno je sicer zgrajenih 8,5 kilometra kanala, na 12 kilometrih pa dela stojijo. Dokončanje gradnje kanala bi sicer omogočilo priklop 22000 prebivalcev na kanalizacijsko omrežje, obenem pa ukinitev 4500 greznic, iz katerih odpadna voda uhaja v okolje. 

Mestna občina Ljubljana se je odzvala na odločitev ministrstva:

"Odločitev MOP sprejemamo enako, kot smo sprejemali tudi vse druge njihove odločitve, še enkrat pa poudarjamo, da je gradnja (in celotna zasnova projekta) absolutno varna in zanesljiva. Projekt bo pomembno zvišal kakovost življenja občank in občanov, ki živijo v MOL, saj  bo omogočil, da bomo na kanalizacijsko omrežje dodatno priključili več kot 22 tisoč prebivalcev. Odstotek gospodinjstev, priklopljenih na kanalizacijo, je še leta 2006 znašal 68 %, po zaključku velikega kohezijskega projekta pa bo 98 % gospodinjstev v strnjenih območjih MOL priklopljenih na kanalizacijo, ukinjenih bo 4.500 greznic, iz katerih odpadna voda nekontrolirano prehaja v okolje, na kanalizacijo pa bodo priklopljena tudi gospodinjstva z 11.500 uporabniki, katerih odpadne vode se trenutno čistijo na preobremenjeni čistilni napravi Brod."