ProseccOFF

Bolgarija je ruskemu podjetju Lukoil dovolila nadaljnje uvažanje in rafiniranje nafte. Vlada je s podjetjem sklenila pogodbo, po kateri lahko Lukoil v Bolgariji deluje najmanj do leta 2024, če bo Rusija pripravljena redno plačevati davke državi. Lukoil bo po besedah bolgarskega namestnika premierja, zadolženega za področje gospodarske politike, Hrista Aleksieva v Bolgarijo preselil vso proizvodnjo, prihodke in davke, medtem ko jih je prej plačeval na Nizozemskem in v Švici. Stališče Evropske komisije je, da Lukoil ne sme izvažati nafte iz Bolgarije v države članice Unije zaradi sankcij proti Rusiji. Bolgarska vlada se sklicuje na izjemo pri sankcijah, po kateri lahko države članice še zmeraj uvažajo rusko nafto, če je bila ta vmes predelana v tretji državi. V tem primeru je to prav Bolgarija, kjer ima Lukoil v mestu Burgas ob Črnem morju največjo naftno rafinerijo na Balkanu. Prav tako pa je Bolgarija do konca leta 2024 izvzeta iz prepovedi uvoza ruske nafte na podlagi izjeme o specifični geografski izpostavljenosti. Bolgarija bi tako lahko postala obvod za uvoz ruske nafte v Unijo kljub sankcijam.

Ruska državna banka Sberbank je pri Splošnem sodišču Evropske unije vložila tožbo proti Evropski komisiji in Enotnemu odboru za reševanje, krajše SRB, zaradi odločitve o prodaji bančnih podružnic v Sloveniji in na Hrvaškem ter zaprtju podružnice v Avstriji. Banka odboru očita, da je z odločitvijo posegel v pravici do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude. Odločitev je bila utemeljena s slabo likvidnostjo podružnic, ki jo je povzročil velik odliv depozitov zaradi povečanega tveganja po ruskem napadu na Ukrajino februarja letos. V Sloveniji je bila Sberbankova podružnica tako po zelo nizki ceni prodana Novi ljubljanski banki.

V Federaciji Bosne in Hercegovine sta opozicijski bošnjaški blok osmih strank in HDZ BiH dosegla dogovor o oblikovanju koalicije. Koalicijski sporazum bosta v petek podpisala vodja Socialdemokratske stranke BiH Nermin Nikšić in vodja HDZ BiH Dragan Čović. Izetbegovićeva Stranka demorkatske akcije se s tem po dolgoletni oblasti v federaciji umika v opozicijo. Po besedah Semirja Efendića, predsednika Stranke za BiH iz bošnjaškega osmerčka, sporazum tlakuje pot k evroatlantskim integracijam, politični stabilnosti ter gospodarskim in socialnim ukrepom tako v federaciji kot državi. Kljub doseženemu dogovoru še vedno ni jasno, s kom bo nova oblast federacije sodelovala na državni ravni. HDZ BiH teži h koaliciji s stranko Milorada Dodika, bošnjaški blok pa pogleduje k trenutno opozicijskima Srbski demokratski stranki in Stranki demokratičnega napredka.

Kosovski premier Albin Kurti je na poziv Združenih držav Amerike za 48 ur preložil začetek izdajanja glob za nezamenjane registrske tablice Republike Srbije. Kosovski Srbi morajo namreč zamenjati svoje srbske avtomobilske registracije v kosovske. Epizodična tablična saga se torej nadaljuje, saj naj bi danes začelo veljati postopno uvajanje kaznovanja za voznike s srbskimi registrskimi tablicami. Ameriški veleposlanik v Prištini Jeff Hovenier je ob začasnem odlogu izdajanja kazni izrazil upanje, da bosta Srbija in Kosovo ob pomoči Združenih držav Amerike in Unije našla rešitev. Evropska unija je v tablični krizi sicer že večkrat pozivala k razrešitvi spora, a neuspešno. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve Josep Borrell je sicer že predlagal rešitev, ki bi ohranila obstoječe stanje. Srbija bi namreč nehala izdajati svoje registrske tablice kosovskim Srbom, Kosovo pa bi zaustavilo proces preregistracije. Seveda Albin Kurti na to ni želel pristati.

Katarski Qatar Energy in kitajsko energetsko podjetje Sinopec sta podpisala 27-letno pogodbo o dobavi utekočinjenega zemeljskega plina. Kupoprodajna pogodba je najdaljša tovrstna pogodba doslej in obsega dobavo štirih milijonov ton plina letno, cena pa bo odvisna od gibanja cen surove nafte. To so kar štiri petine vsega trenutnega letnega uvoza utekočinjenega plina na Kitajsko. Pogodba je bila podpisana v okviru projekta North East Field, s katerim namerava Katar v petih letih proizvodnjo povečati za 64 odstotkov. Največje odjemalke katarskega zemeljskega plina so sicer Kitajska, Japonska in Južna Koreja, po ruski invaziji na Ukrajino pa se je okrepilo tudi povpraševanje evropskih držav. 

Kitajska po šestih letih spet dovoljuje širjenje južnokorejskih filmskih in glasbenih vsebin. Južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol  je dejanje prepoznal kot pomiritev napetosti s Kitajsko in ga obrazložil z nedavnim srečanjem s kitajskim predsednikom Šijem Džinpingom na Baliju. Južnokorejske popkulturne proizvode so na Kitajskem prepovedali leta 2017. Ena od razlogov je bila namestitev antibalističnega defenzivnega sistema, imenovanega THAAD, s strani Združenih držav Amerike leta 2017. Sistem so v Južni Koreji uradno namestili za obrambo pred domnevnimi raketnimi grožnjami Severne Koreje. 

Malijska hunta je naznanila takojšnjo prepoved aktivnosti, ki jih izvajajo neladne organizacije ob podpori Francije. Premier Abdoulaye Maiga je povedal, da se je za potezo odločil zaradi francoskega preklica razvojne asistence Maliju. Francosko ministrstvo za notranje zadeve je to storilo zaradi domnevnega sodelovanja malijske hunte s skupino ruskih plačancev Wagner. Francoske sile so v začetku letošnjega leta tudi zapustile Mali. Premier Maiga je te obtožbe zavrnil in jih označil za neresnične. Poleg tega je delovanje francoskih nevladnih organizacij obtožil, da spodbujajo lokalnie teroristične skupine in izsiljujejo malijsko vlado. Hunta je maja lani pod vodstvom podpredsednika Assimija Goite sicer izvedla uspešen državni udar, s katerim je odstavila takratnega predsednika Bah N’dawa.

Kolumbijska vlada je prvič po letu 2019 začela mirovne razgovore z največjo preostalo gverilsko organizacijo ELN oziroma Nacionalno osvobodilno vojsko. Prvi krog razgovorov bo trajal dvajset dni, trenutno pa poteka v Venezueli, kjer ELN prav tako deluje. ELN je leta 1964 ustanovljeno gibanje, ki danes šteje približno 2500 članov. Prvi levičarski predsednik Kolumbije Gustavo Petro, ki je položaj zasedel avgusta, s tem drži svojo obljubo o zmanjšanju nasilja in končanju šestdesetletnega vojnega stanja med kolumbijsko oblastjo in različnimi gverilskimi skupinami. Prejšnja kolumbijska predsednika sta bila pri vzpostavljanju miru neuspešna, predsednik Juan Manuel Santos je začel pogovore s skupino leta 2016, a jih je leta 2019 zaustavil predsednik Ivan Duque. Trenutni predsednik Petro kot nekdanji gverilec predstavlja novo možnost za vzpostavitev želenega miru. 

Lokalnim pridelovalcem vina v Avstraliji grozi, da jim bo evropska unija odvzela pravico do uporabe imena prosecco. Lokalna avstralska vinarska industrija je prav zaradi tega vina v zadnjih dvajsetih letih zrasla do vrednosti kar dvesto petih milijonov evrov letno. Vinarji opozarjajo, da bi odvzem pravice do uporabe imena prosecco močno prizadel lokalno proizvodnjo.

Vlada je potrdila predlog novele kazenskega zakonika, ki med drugim uvaja koncept zločina iz sovraštva. Spremembe podrobneje predstavi doktor Miha Šepec, izredni profesor kazenskega prava na Univerzi v Mariboru.

Izjava

Takšne okoliščine so bile do določene mere v kazenski zakonodaji upoštevane že doslej.

Izjava

Spremembe kazenskega zakonika predstavljajo prenos evropske direktive v slovenski pravni red. Šepec ovrednoti pomen prenosa.

Izjava

Danes se je pričelo predčasno glasovanje na zakonodajnih referendumih o novelah zakonov o Vladi Republike Slovenije, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija. Splošno glasovanje bo potekalo v nedeljo. Zakoni bodo na referendumih zavrnjeni, če jim bo večina veljavnih glasov nasprotovala, pod pogojem, da bo takšen glas oddala vsaj petina volilnih upravičencev.

OFF sta pripravila vajenca Neva in Ervin, mentorirala je Tia. 

Vir slike, CC.