WickremesingOFF

Šrilanški parlament je za novega predsednika države izvolil dolgoletnega premierja in dosedanjega vršilca dolžnosti predsednika Ranila Vikremesingeja. Njegovo kandidaturo so podprle stranke vladajoče koalicije in nekatere stranke iz opozicije, ki sicer večinoma podprle Dulasa Alahaperumo. Nekdanji šrilanški predsednik Gotabaja Radžapaksa je po izbruhu množičnih protestov, na katerih so ga krivili korupcije in odgovornosti za bankrot države, pobegnil z otoka, medtem ko so protestniki zažgali in vdrli v domove družine Radžapaksa in drugih visokih predstavnikov vlade. Po predsednikovem pobegu in odstopu je vršilec dolžnosti predsednika postal takratni predsednik vlade Ranil Vikremesinge, ki je nemudoma razglasil izredne razmere. Premiersko funkcijo moral bo po izvolitvi za predsednika prepustiti nekomu drugemu. Protestniki izvolitve Vikremesingeja niso sprejeli z odobravanjem, saj ga vidijo kot zaščitnika Radžapaksov, zato zanje ni legitimen predsednik. Po izvolitvi so že pozvali k novim protestom pred predsedniško palačo.

Sirsko ministrstvo za zunanje zadeve je razglasilo odločitev o popolni prekinitvi diplomatskih odnosov z Ukrajino. Gre za odgovor ukrajinski vladi, ki je pretekli mesec prva prekinila diplomatske odnose s Sirijo zaradi tega, ker je Sirija priznala suverenost separatističnih republik Doneck in Lugansk. Naklonjenost Sirije ruskim interesom v Ukrajini izvira predvsem iz ruske podpore vladi predsednika Bašarja Al Asada v sirski državljanski vojni. 

Evropska komisija je predlagala direktivo o 15-odstotnem zmanjšanju uporabe zemeljskega plina do pomladi 2023. Namen direktive je zaščita gospodarstev držav članic pred posledicami popolne prekinitve uvoza zemeljskega plina iz Rusije. Predvideno obdobje za zmanjšano uporabo zemeljskega plina je med 1. avgustom letos in koncem marca 2023. Za zdaj komisija državam članicam zmanjšano porabo plina le priporoča. V primeru, da bo direktiva sprejeta v Evropskem svetu in Evropskem parlamentu, pa bo lahko komisija razglasila alarm zaradi resne ogroženosti pomanjkanja plina in 15-odstotno zmanjšanje porabe plina uvedla tudi kot obvezo. 

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je podpisal izvršni ukaz, ki omogoča uvedbo finančnih sankcij in omejitev potovanj v državah, ki pridržujejo ameriške državljane. Kakor trdijo v Beli hiši, je namen ukaza končati izsiljevanje Združenih držav Amerike z neupravičenimi aretacijami ameriških državljanov. Povod za podpis ukaza je bilo rusko pridržanje ameriške košarkarice Brittney Griner zaradi domnevne posesti marihuane.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je sprejel zakon za zaščito porok istospolnih parov in pripadnikov različnih ras. Pravica istospolnih parov do poroke je v Združenih državah zaščitena na enak način, kot je bila pravica do splava, torej s sodno prakso ustavnega sodišča. Novi zakon bi pravico istospolnih parov in partnerjev različnih ras do poroke uzakonil na zvezni ravni. Po zakonu iz časa predsedovanja Billa Clintona je namreč poroka v ZDA še vedno definirana kot razmerje med moškim in žensko. Novo zakonsko pobudo so dali v Demokratski stranki, potem ko je vrhovno sodišče ZDA razveljavilo pravico do umetne prekinitve nosečnosti. Predstavniki iz vrst demokratov so opozarjali na dejstvo, da so konservativno naravnani vrhovni sodniki pred razveljavitvijo sodnega primera Roe proti Wade obljubljali, da v pravico do splava ne bodo posegali. Kljub stališču republikanskih predstavnikov, da je zakon nepotreben, je zanj glasovalo 47 republikancev. 

Na protestih proti odločitvi ustavnega sodišča, da razveljavi precedenčni sodni primer Roe proti Wade, sta bili aretirani samooklicani socialistični predstavnici v predstavniškem domu Ilhan Omar in Alexandria Ocasio-Cortez. Policija je zaradi blokade ceste pred kongresom aretirala še 15 drugih demokratskih predstavnikov. Predstavniški dom kongresa je sicer v petek z 219 glasovi za in 210 proti sprejel zakon o ponovni vzpostavitvi pravice do splava, a ta verjetno ne bo sprejet v senatu, kjer demokrati nimajo večine. 

V italijanskem senatu razpravljajo o ponujenem odstopu premiera Maria Draghija in prihodnosti koalicije. Draghi je dejal, da je sedaj pripravljen ostati premier, a ga bodo za to morale podpreti vse koalicijske stranke. Draghi je odstopno izjavo podal prejšnji četrtek, ko koalicijsko Gibanje petih zvezd ni podprla svežnja zakonov za blaženje energetske krize in vojaško pomoč Ukrajini, na katerega je vezal zaupnico. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je Draghijev odstop tedaj zavrnil.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović bo bivšemu poveljniku Hrvaškega obrambnega sveta in obtoženemu vojnemu zločincu Đuru Matuzoviću podal častni rang brigadirskega generala. Zoper Matuzovića sedaj poteka sodni postopek v Bosni in Hercegovini zaradi njegovega domnevnega sodelovanja pri vojnih zločinih za časa vojne v Bosni. Hkrati pa se svet poslavlja od vodje paravojaške enote Predini vukovi, Predraga Kujundzića, ki je umrl med prestajanjem zaporne kazni za kršenje človekovih pravic in izvajanje vojnih zločinov, ki jo je služil od leta 2009.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je za datum prvega kroga volitev predsednika republike razpisala 23. oktober, za lokalne volitve pa 20. november. Kot morebitni datum za drugi rok predsedniških volitev velja 13. november. V tistih občinah, kjer v prvem krogu lokalnih volitev noben županski kandidat ne bo prejel večine glasov, bo drugi krog potekal 4. decembra. 

Državni svet je na izredni seji s 16 glasovi za in 15 proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o RTV Slovenija. Z njim vlada želi zmanjšati vpliv državnega zbora na imenovanje programskih in nadzornih svetnikov RTV. Državni svetniki so o vetu na novelo zakona odločali na pobudo skupine svetnikov s prvopodpisanim Matjažem Gamsom. Z uveljavitvijo zakona bi se prenehal tudi mandat organov odločanja, novouvedeni svet RTV Slovenija pa bi moral biti imenovan v roku 60 dni. Predlagateljem veta se ta časovni okvir zdi nerazumno kratek, kar je tudi razlog za vložitev veta. Ker so državni svetniki na novelo zakona izglasovali veto, bo moral o noveli ponovno odločati državni zbor. Že zjutraj je komisija državnega sveta odločila, bo svet glasoval tudi o vetu na zakon proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti, ki ga je vložil Inštitut 8. marec. Pobudo za veto je dala Inženirska zbornica Slovenije. Vloženi zakon v prejšnje stanje vrača enajst zakonov, ki so bili spremenjeni za časa Janševe vlade. Med njimi je tudi gradbeni zakon, ki na področju gradbenih postopkov več pooblastil daje inženirjem, manj pa arhitektom.

OFF je pripravil vajenec Jan, mentorirala je Tia.