Španski vetrc sprememb
Španski parlament je po nedeljskem neuspešnem glasovanju danes znova odločal o imenovanju Pedra Sancheza, predsednika Socialistične delavske stranke, krajše PSOE, na premierski položaj. Koalicijo so socialisti po drugih predčasnih volitvah novembra lani sestavili z levičarsko stranko Unidas Podemos. Manjšinska vlada je v prvem glasovanju za potrditev mandata potrebovala absolutno večino, in sicer 176 od 350-ih sedežev. Zmanjkalo ji je deset glasov. V današnjem glasovanju je potrebovala zgolj navadno večino, torej več glasov za kot proti.
Pri tem je PSOE računala na podporo manjših regionalnih strank - med njimi Baskovske nacionalistične stranke, krajše PNV - ter na vzdržane glasove poslancev secesionistične Katalonske republikanske stranke, krajše ERC, in Baskovske nacionalistične stranke EH Bildu. Ta odločitev je razjezila tako poslance PSOE kot volivce in volivke, saj je Pedro Sanchez po predčasnih novembrskih volitvah zagotavljal, da podpore ob sestavi vlade pri teh strankah ne bo iskal.
Glasovanja se je pričakovano vzdržalo trinajst poslancev Katalonske republikanske stranke in pet poslancev Baskovske nacionalistične stranke EH Bildu. Komentira raziskovalec z Londonskega inštituta za ekonomijo in politične znanosti Jose Javier Olivas Osuna.
Baskovska nacionalistična stranka v zameno za podporo Sanchezovi vladi pričakuje večjo avtonomijo tako na zakonodajni kot na izvršilni ravni. Nekateri analitiki pričakujejo, da bo pritisnila v smeri združitve s špansko pokrajino Navarro, na katero meji na vzhodu. Baskija sicer, podobno kot Katalonija, že zdaj uživa visoko stopnjo avtonomije na področju izobraževanja, pobiranja davkov in policije.
Poleg tega je odločitev nacionalističnih baskovskih strank, da se ali vzdržijo glasovanja ali pa podprejo Sanchezovo vlado, temeljila tudi na predvidevanju, da bi morebitna koalicija Sancheza z desnimi ali desnosredinskimi strankami pomenila ponoven obrat k večji centralizaciji Španije. Komentira katalonski politični analitik Eduard Güell.
Na drugi strani je situacija v Kataloniji bolj zapletena. Razlog za vzdržane glasove poslancev Katalonske republikanske stranke tiči v razmerjih moči v regionalnem katalonskem parlamentu. Slednja z nacionalistično stranko Skupaj za Katalonijo, ki jo vodi nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, oblikuje desnosredinsko koalicijo. Pred prihodnjimi katalonskimi volitvami želi republikanska stranka zavzeti bolj liberalno pozicijo, ki bi jim prinesla večje število glasov. Pojasnjuje Oliver Osuna.
Katalonska regionalna vlada ima tako možnost močnejšega pritiska na špansko vlado pri rekonstituciji večje suverenosti na področju zakonodaje, predvsem v točkah, v katerih je špansko ustavno sodišče v preteklosti odločalo v prid ustavni monarhiji.
Opozicija v španskem parlamentu, ki jo sestavljajo krščansko-demokratska Ljudska stranka, desnosredinska stranka Državljani in skrajno desna populistična stranka Vox, se je ostro odzvala na poskuse manjšinske koalicije, da bi h glasovanju pritegnila secesionistično Baskovsko nacionalistično stranko in Katalonsko republikansko stranko. Socialistični koaliciji so očitali, da popušča tako imenovanim separatistom, in pred glasovanjem skušali prepričati nekatere njihove poslance, da glasujejo proti oblikovanju vlade.
Posebej ostro so jo napadli poslanci desnosredinske stranke Državljani, s katero je PSOE po aprilskih predčasnih volitvah nameravala oblikovati koalicijo, a se je to zaradi različnih pogledov njunih predsednikov izjalovilo.
Razlog za tovrstna trenja izhaja iz oblike španskega parlamentarnega sistema, saj naj bi bili poslanci bolj vezani na voljo volivcev in volivk v volilnih okrožjih, ki jih zastopajo, kot pa na strankarsko linijo.
Današnje glasovanje je bilo zgodovinsko, saj je vlada tokrat prvič od razpada Druge španske republike na koncu tridesetih let prejšnjega stoletja sestavljena iz več koalicijskih partneric; torej absolutne navadne večine v parlamentu nima ena sama stranka. Več Güell.
V prihodnjih mesecih bo Sanchezova vlada postavljena pred zahtevno nalogo. Najprej jo čaka sprejemanje proračuna in pri tem bodo pomembno vlogo odigrale katalonske stranke s pozicijo, ki jo bodo vzpostavile.
Vlada bo morala nasloviti tudi pereča vprašanja brezposelnosti, zvišanja minimalne plače in nove davčne sheme. Precej zapleteno bo sprejemanje nove zakonodaje, še posebej ob upoštevanju, da se mandati večini ustavnih sodnikov, ki jih je imenovala desnosredinska vlada Mariana Rajoya, še niso iztekli, današnji prispevek zaključuje Eduard Guell.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj