SPD je passé
Nemčija je z vladavino Angele Merkel, ki je položaj kanclerke zasedla leta 2005, navzven postala sinonim politične stabilnosti. Kljub temu je bila v obdobju štirih mandatov primorana sklepati številne kompromise, trdnost koalicije pa ni bila vedno odvisna od njenih potez. Zdi se, da je tudi tokrat obstoj njene vlade odvisen od koalicijske partnerice, konkretno socialnih demokratov, znanih pod kratico SPD.
Volitve v evropski parlament, kjer je največ glasov, 28,1 odstotka, osvojila konservativna unija CDU/CSU, z 20,5 odstotka pa so ji sledili Zeleni, so namreč dodobra premešale strankarske karte pri socialdemokratih, ki so z 15,8 odstotka zabeležili porazen rezultat. Predsednica stranke in vodja poslanske skupine Andrea Nahles je sprejela posledice in danes tudi uradno odstopila z omenjenih funkcij.
Na čelu stranke jo bo začasno nadomestilo troje članov, ministrski predsednici dežel Mecklenburg-Predpomorjanska in Porenje-Pfalška Manuela Schwesig in Malu Dreyer ter vodja SPD v deželi Hessen Thorsten Schäfer-Gümbel. Polona Fijavž, dopisnica RTV Slovenije iz Berlina, pojasnjuje, da je volilni izid sicer močno botroval odstopu Nahles, vendar ni bil edini razlog.
Odstop Nahles je tako v veliki meri posledica znotrajstrankarskih bojev, ali ostati del velike rdeče-črne koalicije s CDU/CSU, katere del je SPD z vmesno prekinitvijo že tretji mandat Angele Merkel.
Razlog za morebitni izstop SPD iz koalicije je predvsem občutek, da ukrepov, ki so jih predlagali, javnost ni dojela kot njihove in so posledično ostali v senci CDU/CSU.
Fijavž vladavino Nahles, ki je bila sicer kratkega, 14-mesečnega roka, ocenjuje kot pozitivno. Uspelo ji je namreč sprejeti nekatere socialne ukrepe, s katerimi je stranko vrnila bližje območju socialdemokracije.
Odkar je na položaju kanclerke Angela Merkel, je SPD vodilo osem predsednikov, od tega dva začasna. Večina te funkcije ni opravljala več kot leto dni. Ali bodo pri dolgoročnejši izbiri sedaj uspešnejši?
Da je stranka izgubila prvotno identiteto, se strinja tudi Kate Brady, politična dopisnica medijske hiše Deutsche Welle, ki meni, da te ne bo mogla najti, dokler bo del obstoječe koalicije.
O nadaljnji poti stranke bodo člani razpravljali na kongresu, ki bo predvidoma decembra. A zdi se, da bo treba odločitve o prihodnosti sprejeti že prej. Fijavž.
Možne pretrese v vladi bodo skušali izkoristiti predvsem Zeleni, ki so jih nedavne javnomnenjske ankete uvrstile na prvo mesto, celo pred CDU/CSU. Razlog za nenadni uspeh Zelenih je, da načenjajo teme, ki so v Evropski uniji pomembne. Ob tem se ne opredeljujejo več le o okoljski problematiki, temveč tudi širše.
Temu pritrjuje tudi Fijavž, ki poudarja, da je stranka uspela obravnavati teme, ki so jih ostale spregledale.
Fijavž zasluge za zasuk stranke pripisuje tudi novemu vodstvu, ki je uspelo doseči miselni preskok.
Zastavlja pa se vprašanje, ali bodo Zeleni svoje programske točke dejansko uveljavili, ko bodo prišli na oblast. Vsekakor pa njihovemu vzponu po mnenju Brady botrujejo predvsem težave zdajšnjih vladnih strank.
Prihodnji meseci bodo pokazali, ali bo vlada obstala ali ne in ali se bo SPD uspela konsolidirati. A dejstvo je, da to ne bo izboljšalo položaja levice oziroma Die Linke, ki ji s 5,5 odstotka, kolikor je stranka dobila na evropskih volitvah, takisto trda prede.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj