Muzika v letu 2013

Plošče po izboru Anžeta Zormana: 
- Daft Punk - Random Access Memories, ker le kako je lahko prišlo do toliko hypa za tako povprečno reč,
- Fire! Orchestra - Exit!, saj bi si takšno ploščo lahko le želel

Koncerti, fenomeni in eventi po izboru Anžeta Zormana:
- Druga godba (fenomenalen koncept, hudi bendi, Melt Yourself Down so v živo totalna ludnica. En brutalnejših mačkov leta),
- Umek v Ambasadi Gavioli (ker je recenzija nastopa ponudila eno redkih možnosti, da se glasbena redakcija pošteno skrega in nekaj malega podebatira),
- Rok Zalokar Trio v Menzi (izjemno obetavna novojazzovska zasedba, katere svojstvenost zvoka je res prišla do izraza šele na koncertu),
- The Necks v Kinu Šiška (ker so omogočili toliko razprav med kolegi in tako redko poglobljenost teh debat, da je čisto vseeno, ali so res sfejkali razrešitev v prvem delu nastopa),
- Drašler-Karlovčec-Drašler Trio vsepovsod (Od nastopa pri Mariči do špila na zadnji Defoniji so napletli dolgo pot in res ogromno vedno znova intrigantnih špilov. Koncertni fenomen leta),

Koncert leta, ki se ni zgodil, pa bi se to spodobilo po izboru Anžeta Zormana: Fire! Orchestra
Domači potencial leta: eventuelna plošča nove zasedbe Lolita

Plošče po izboru Jake Bulca: 
- Bill Callahan - Dream River (poezija)
- Chester Watson - Phantom mixtape (po Earlu Sweatshirtu in Joeyju Badassu še en teen rapper, ki je noro spreten z besedami)
- Darkside - Psychic (epic)
- Deerhunter - Monomania (odličen protopunk poskus Bradforda Coxa)
- Jai Paul - Jai Paul neuradni release (transžanrski presežek)
- Kurt Vile - Wakin On A Pretty Daze (že dolgo ni bilo bolj primerne plošče za leno nedeljsko popoldne)
- Surfer Blood - Pythons (catchy as fuck)

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Jake Bulca: 
- Lambchop v Zagrebu,
- Mac DeMarco v Kinu Šiška (ful karizme, zabavno, razigrano),
- Kurt Vile na gradu (spet nora lokacija in posledično super atmosfera).

Plošče po izboru Marinke Stanko:
- The Cyclist - Bones in Motion (ker je tko čudovito zarjavel zvok, istočasno tut njegov nastop v bikofeju za event leta),
- DJ Rashad - Rollin' EP (presežek od footworka)
- Paul White - Watch the Ants EP (ker je genij in ker ni na prvo žogo, ampak ti zleze pod kožo in ga lohk poslušaš over and over and over again + njegov nastop v 4ki, sicer prazni ampak se ni dal motit in bil mega),
- Nadine Shah - Love Your Dum and Mad (ker ma hude lyricse, k res zajamejo en tak posebn turobn filing in mi je en klinc kva katja preša prav, runaway je pa komad k je d shit!)
- Four Tet - Beautiful Rewind (ker ni tok cheezy kt ponavad, se prav surovost in not giving a shit what people think kind of sound).

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Marinke Stanko:  
- Traxman v bikofeju in chanellu! tipo res obvlada mašince in ne jebe žanrov, res gre all over the place in razširja obzorja folku,
- Blawan v f-klubu, ker je odvrtel hud 4-urni set. tko kot je obljubil da bo,
- Andy Stott na festivalu MED v Mariboru, mogoč ne tolk zanimiv v živo kot na plati, ampak vseeno hudo, da je pršu,
- The Cyclist v bikofeju, ker ga je blo fajn videt v živo, četut mal švoh soundsystem in zarad tega zvočno ne tolk epsko, kokr bi lohk blo,
- Paul White v Klubu K4, sicer prazni, ampak se ni dal motit, in bil mega.

Najboljše plate po izboru Žige Puclja:
- Zomby - With Love (mrtva zgodovina; žive miniaturice, ne-morala, popolnost),
- Terekke - yyyyyyyyyyy (ko deep house naenkrat premore tako swing kot prisluh, "tape hiss" noise house),
- Rashad Becker - Traditional Music Of Notional Species (najbolj fascinantna in zvočno unikatna plošča zadnjega obdobja)
- Giuseppe Ielasi & Kassel Jaeger - Parallel / Grayscale
- Giuseppe Ielasi & Andrew Pekler - Holiday For Sampler (dvojček plošč sodelovanj Ielasija, ki sodobnim muzikam spet predstavlja celo mnoštvo plodnih iztočnic/interpelacij),
- Sensate Focus - Sensate Focus 1.6666666666 (dve odlični produkciji dvojčka Mark Fell (SND)/Vladislav Delay, ki prikažeta potenciale različnih novejših in starejših "plesnih" stilov kot imenitnih orodij "eksperimentalne" glasbe).

Drugi albumi po izboru Žige Puclja:
- Graham Lambkin & Jason Lescalleet - Photographs
- Gunnar Haslam - Mimesiak
- Rabih Beaini - Albidaya
- Okkyung Lee - Ghil
- RP Boo - Legacy
- Joe Panzner/Greg Stuart - Dystonia Duos

Drugi EP-ji po izboru Žige Puclja:
- Aquarian Foundation - Silent Teaching EP
- Dresvn - Corbaci Bay
- Population One - A Simpler Form
- _moonraker - Lowjit Vagrants

Skrit dragulj/komad leta po izboru Žige Puclja: The Mole - Lockdown Party (DJ Sprinkles Crossfaderama)

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Žige Puclja:  
- Pan Showcase v Berghainu, Berlin (morda enkratni dogodek leta celo v svetovnem merilu; preprosto edinstven eksperiment z živo glasbo; zvokom; vzdušjem),
- Zs @ Menza pri koritu (z novo zasedbo ena boljših live zasedb zadnjih let prikaže popolnoma prenovljen, še bolj tehničen in vendar bolj dostopen (še neizdan) material. Intenziven, plesen, barvit in DOBRO OBISKAN koncert),
- DJ Sottofett @ K4 (težko bi si predstavljal slajšo noč in izvajalca za zamaknjen plesni zanos z mojstrskim (tokrat) house DJ-em),
- Stefan Thut @ Menza pri koritu (neverjetno preprosto a skrajno fascinantno zvočenje prostora Menze z le kartonasto škatlo in ipodom),
- The Typist @ Menza pri koritu (korejska nova improvizirana glasba najžlahtejše vrste. Ob koncu koncerta neverjeten dramatičen zvočni vpad dogajanja izpred Menze),
- Daichi Yoshikawa/Paul Abbot/Seymour Wright @ Neposlušno, Španski borci
- Burkhard Stangl @ Neposlušno, Španski borci
- Drašler-Karlovčec-Drašler Trio @ Neposlušno, Španski borci (celoten festival brez povprečnega nastopa in zgornjimi tremi VRHUNSKIMI koncerti. Posebno prva dva res dih jemajoča. Preko meja muzike. Za muziko.),
- Kamizdat: Ontervjabbit @ Channel Zero (še en dokaz intenzivne rasti zasedbe, ki ji je preprosto mar. To je to in tako to gre.).

Najboljše plate po izboru Luke Bevka:
- Windhand - Soma (ta boljša doom/stoner plata letos),
- Obliteration - Black Death Horizon (ta boljša podzemna metal plata),
- Kromosom - Nuclear Reich (ta boljša punk plata).

Najboljše plate po izboru Braneta Škerjanca:
- Meat Puppets - Rat Farm (ne moreš verjet česa so sposobni starci - čista rockovska poetika),
- Night Beats - Sonic Bloom (kdo bi verjel, da dandanes še vedno delujejo tudi sveži, čvrsti in brezkompromisni rock'n'roll bendi???),
- The Dirtbombs - Ooey Gooey Chewy Ka-Blooey! (Mick Collins in njegova ekipa predstavlja s svojim zadnjim albumom malo šolo ustvarjanja dobrih pesmi),
- El Kachon - In The Bush (Od domačih plat me je najbolj presenetila plata El Kachon, bend je s svojim prvencem dokazal velik talent in bujno ustvarjalno energijo),
- Can of Bees - Can of Bees (Podobno velja za Can of Bees in njihov prvenec, če se ne bodo spustili v kakšne preizkušene stoner rockovske poljane, pa lahko bi imeli vsaj za pol ure krajše koncerte).

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Braneta Škrjanca:
- The Jim Jones Revue @ Kino Šiška, 23. 5.,
- Jello Biafra And The Guantanamo School Of Medicine @ Trnfest, 21 .8.

Najboljše plate po izboru Gregorja Kocijančiča:
- These New Puritans - Fields of Reeds (oni so mi bli že prej najjači bend, zdej pa še ful bl furajo oboe pa klarinete pa te scene, some deep chords right there, son – aja, pa zafural so eno žeščo peuko, da poje zravn, kar bi mi načeloma zamuril, sam ma res lep glas. good stuff),
- Connan Mockasin - Caramel (modelčk še zmeri poje kt nahorsana pička, naredu pa je sexi album, pa to ne mislm sexi kot dobr, ampak prou sexi kot sexi, uno erotično and shijet. mmm. tak mal psihadelična naflenđana erotika. ful flenđerja. mejbi mal tak nahorsan prince vajb, sam ni preveč fegetsko. good stuff.),
- Special Request - Soul Music (na pouno naseckana pokalica s propr hardcore drum brejki, lav that shit).

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Gregorja Kocijančiča:  
- Headshotboyz live act v bikofeju (to ste vsi zamudil, k ne veste kdo sta headshotboyz, ampak zihr prideta še kej naokol, k sta še kr blizu doma pa to).

Najboljše plate po izboru Marka Karlovčca:
- Dead In The Dirt - The Blind Hole (smrtno resen in razkurjen izliv grind-sludge besa),
- Jorge Boehringer - The Suspicious String Quartet Plays Tape Guts At The Core Of The Coalman (enigmatično presežen godalni kvartet vprašljivega izvora in blazne intenzivnosti),
- Nikki Louder - Golden Men (še ena odlična izdaja najbolj zavzetih domačih noise-rockerjev)
- Olfamož - Omahuj! (songs in the key of O!)
- Okkyung Lee - Ghil (še en oster godalni udar, s posebnim posluhom za hrupnost snemalnega medija).

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Marka Karlovčca:  
- Roscoe Mitchell solo v klubu Cankarjevega Doma, 5.2.2013 (osebno je bil to zame eden najboljših koncertov sploh. Tudi sicer pa je bila to enkratna priložnost za soočenje s tem legendarnim pihalcem čigar solistični nastopi premorejo nesluteno konceptualno in izvedbeno ostrino onkraj vsakršne umetelnosti ter neverjetno vztrajnost, moč in lucidnost),
- Dead In The Dirt & Iamdisease, Menza pri Koritu, 28.10.2013 (odličen nastop domačih d-beat in doom hardcorovcev Iamdisease, nato pa totalen grind masaker Dead In The Dirt iz Atlante. Hudo glasno, odličen zvok, bend pod odrom, direktna konfrontacija s publiko, agresija, katarzičnost in ne nujno pozitivna napetost v zraku. Vse, kar naj bi taki bendi bili, a so v zame v živo le redko).

Najboljše plate po izboru Tadeja Droljca:
- Jon Hopkins - Immunity (next level techno, ki si upa odblodit v take subtilnosti, kamor si tehnažarji načeloma ne upajo),
- Disclosure - Settle (sicer mal preveč na prvo žogo, ampak vseeno zelo simpatična in v svoji preprostosti izredno dodelana muvačina),
- Ledeni Denile - Jean Clude Van Damme (od domačih pa presežek čefurskega rapa).

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Tadeja Droljca: 
- Random Logic @ Kino Šiška (my wet dreams come true),
- Zs @ Menza pri koritu (najbolj originalni in energični pristop k trensu ever!),
- Peter Brötzmann v vseh možnih kombinacijah @ Jazz LJ (mrož FTW, še posebaj nora pa je bila kombinacija s Hamidom Drakeom ter Kenom Vandermarkom),
- Dead Can Dance @ nek amfiteater v Toskani (nimata več powerja, da bi lahko igrala Kantaro kot nekoč, vseeno pa nenoramalno čaroben in epski koncert, ki ti na najbolj subtilen način najbolj brutalno prešejka nabolj skrite fundamente bivanja).

Najboljše plate po izboru Gorana Kompoša:
- Autechre - Exai (tko dodelano plato znata nardit samo sean pa rob ... in to po 25-ih letih v biznisu. plata ob kateri se ti zarad ugodja solzijo oči, pa, zarad vseh norih in kul izpeljanih idej bliska v možganih),
- Devendra Banhart - Mala (lepo je, ko se zaljubiš),
- Anna Calvi - One Breath (songwriting pa eksekucija at its best).

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Gorana Kompoša:
- My Bloody Valentine @ Kino Šiška,
- Shellac @ Kino Šiška,
- Nick Cave & The Bad Seeds @ Hala Tivoli,
- A Place to Bury Strangers @ Channel Zero
- SND @ Kino Šiška.

JELENA MIKLOŠ

Najboljše plate po izboru Jelene Mikloš:
- Walton - Beyond (ravno prav začinjen in igriv bass),
- Forest Swords - Engravings (blagozvočje at its best),

Drugač pa je letošnje leto naplavilo kup hudih krajših izdaj, ki mi pomenijo velik več.
- Paul Woolford - Untitled
- Objekt - Agnes Demise
- Joe - Punters Step Out / Club Scared
- Pev & Kowton - Raw Code

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Jelene Mikloš: 
- Anstam @ K4, 30. 11. (energičen, čustven ekskurz nekam tja v temo),
- Random Logic @ Kino Šiška, 29. 11. (AV doživetje za poslint se),
- Traxman @ Channel Zero, 14. 9. (rasturačina, basi, nisem zdržala do konca, ker me je že vse bolel),
- Colin Stetson @ Klub Cankarjevega doma, 15. 10. (man-machine).

Najboljše plate po izboru Roberta Suše:
- Vista Chino - Peace (zajebana psihadelija nanešena na osnovni premaz Kyussa in Black Sabbath ... ko te prime, da se podiš s klopotačami)
- Alice in Chains - The Devil Put Dinosaurs Here (Duvall  je - ne kriv ne dolžen - izjemen nadomestek za Staleya ... dinozavri ponujajo reciklažo svojih komadov izpred ohoho let, ki pa je še vedno nadstandardna)
- Savages - Silence Yourself (debi britanskih post pankerjev, za vse lačne Siouxsie in Joy Division),
- Fuzz - Fuzz (ena izmed mask Tya Segalla, sankanje z ostrimi riffi po  ledenih šikanah rokenrola).

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Roberta Suše:
- Vista Chino v Salzburgu, Rockhaus (med 300 glavo množico napohanih in opirjenih esterajherjev, v tunelskem placu, vsekakor manj klavstrofobičnem od RŠ lifta)
- Repetitor pred Bikofejem (sosedje se pritožujejo nad hrupom, za nagrado fašejo pa beogradske bre nažigače)
- Popečitelji @ Gala hala (pred 15 ljudmi ... ljuti Srbi s Kosova z domicilom v Kragujevcu .. eksplozivna zmes prvega Primusa Claypoola, prvega Kičmenjaka Koje in prvega Blues Explosiona Jona Spencerja ... freeee)
- Tomahawk & Nine Inch Nails @ Milano (dva na en dan, supergrupa iz Faith No More, Jesus Lizard in Helmet, ter prevrtljivi svet Trenta Reznorja v novi preobleki).
- Jello Biafra @ Trnfest (no comment).

Najboljše plate po izboru Terensa Štaderja:

Barrence Whitfield & The Savages -  Dig Thy Savage Soul
Rock'n'roll bend, narejen iz pravega testa. Pevec Barrence Whitfield je imel tradicionalno, konzervativno pevsko vzgojo v cerkvenem zboru, kitarist Peter Greenberg pa klasično rock'n'rollersko izkustveno šolanje v bostonskih bendih, kot so DMZ in Lyres. Barrence Whitfield & The Savages so širili svoj punk soul evangelij že v osemdesetih. Dig Thy Savage Soul, njihova druga »vrnitvena« stvaritev, je  brezčasni zvok čise rock'n'roll energije – to je rock'n'roll, kot je bil, kot bo in kot je. Rock'n'roll, garage, soul, r'n'b in punk v poživljajočem miksu. Brez transmaščob, brez umetnih sladil. Najbolj čist rock'n'roll, ki smo ga lahko slišali v letu 2013. Seveda, tudi saksofon je tu)

Primal Scream - More Light
More Light v produkciji Davida Holmesa je romantičen album, na katerem se pesmi kinematografsko prelivajo ena v drugo in se dopolnjujejo tako kot se dopolnjujejo raznovrstni slogi, ki skupina obravnava, in zvoki, ki jih ustvarja. Z obilico pihal, free jazz vložki, veliko tolkal vseh vrst, obilico šumenja zvončkov in cimbal vseh vrst, funkyjevskih basovskih linij, prepletanja akustičnih in električnh kitar, šamanskega petja, prerokovalskega šepetanja, vzhodnjaških klavijatur, in nenavadnih oblik pesmi,    More Light zveni kot uglasbitev podobe čudežnega, orientalskega gradu iz Tisoč in ene noči. More Light je glasba -  Je luč, ustvarjalnost, svoboda

Iggy And The Stooges - Ready To Die
Ready to Die, prvi album, ki sta ga spisala Iggy in James Williamson po nekih petintridesetih letih, je v vseh pogledih izjemno soliden rockovski album. Je koncizna, neprentenciozna, v skladbe in izvedbo osredotočena stvaritev, ki jo je posnela skupina, ki se  zaveda svoje stila, a ni sužnja lastne preteklosti. Iggy & The Stooges zvenijo dinamično, okretno, gibčno, spontano in sproščeno. Ready to Die sicer ni presežek, predvsem pa je pomembno  to, da ni blamaža. Po ne vem kolikih letih je Iggy končno posnel album, ki se lahko posluša od začetka do konca, brez preskakovanja pesmi. Za to je rabil pravo družbo, in pravega sodelavca za pisanje pesmi,  nekoga, ki lahko iz njega izvleče najboljše).

Koncerti / fenomeni / eventi po izboru Terensa Štaderja: 
- The Jim Jones Revue (sijajen koncert v mali dvorani Šiške. malo je manjkalo, da bi odpihnili steklene stene – le odigrati bi morali svojo priredbo Beatlesov Get Back. koncert, po katerem želiš žurati celo noč),
- !!! (neustavljivi vlak booty shakin zabave vseh možnih sinkopiranih glasbenih praks - predobri za ponedeljek. nujno še kdaj v Ljubljani),
- Calibro 35 (nezgrešljivi funk stroj – od Evrope preko Manhattna do Afrike. sosedovi fantje obvladajo!).